Priprave #3: Grčija I.

Grčija! Sonce, poletna vročina in veliko treningov – tako bi še najbolje opisal te priprave. Ne spomnim se natančno, kdaj sem prvič zvedel, da gremo tudi letos februarja za 11 dni v Grčijo, vem pa, da sem se od novega leta naprej veselil samo še tega.

Takoj naslednje jutro, ko sem prišel domov s smučanja, smo že odpotovali proti Grčiji. Za razliko od lani, ko smo se dobrih 22h cijazili po bivši bratski, smo tokrat zaradi frk v Srbiji in Kosovu raje šli čez Italijo. Čehi, ki so se vozili čez Srbijo, so plačevali celo za Srbijo nenavadno veliko “cestarin” po 10€, da niso imeli težav … Dvomim, da bi mi Slovenci prišli tako poceni skoz. Kakorkoli, v Bariju smo se vkrcali na trajekt in naslednjih 12 ur preživeli bodisi horizontalno, v gledanju filmov ali pa igranju taroka.

Glede taroka – nočem ga nekaj časa niti videti. Igrali smo ga namreč skoz, med vožnjo v kombiju do Barija 5 ur, na ladji 2h, pa še kasneje do Aten 4h. Stavit smo šli za girose, ki jih začuda še nismo dobili Če se kdo slučajno čuti nagovorjenega …

Mimogrede, resda nisem videl preveč stran od ceste, ampak jug Italije se mi zdi eden najbolj s smetmi zasvinjanih delov, kar sem jih kdaj uspel videti. Res, Balkan nima za burek.

Naslednji dan smo se izkrcali v Patrasu, se peljali čez ultra moderen most Peloponez-celina, za katerega smo plačali približno 20€, ter naposled prispeli v Nafpaktos.

Nafpaktos je v bistvu zelo visoka cena za 4 dni uživanja v Atenah. Tu je bila namreč planirana rezervna proga za OI 2004, in lotili so se je res tako. Zelo majhen pretok, malo padca in posledično nič kaj divja voda so karakteristike proge, na kateri sem uspešno načel veslo in opraskal čoln.

Je bila pa hrana zato odlična. Feta, feta, feta …