V tem filmčku se pojavijo vsi, ki so lansko sezono spadali med najboljše, med drugim tudi Pero. Matr, zdele ko sem pogledal tale movie me kar mal matra, da bi šel veslat 
Pa uživajte!
Arhiv 2
Ha, tokrat pač ne več. Sem se naučil od zadnjič. Zdej, ko sem že lahko pameten 
– pazite se sporočilc na messengerju à la
“emoticon with your face :-O
http://naked4friends.com/?=martin_albreht@hotmail.com“
Pa tokrat sem bil prijazen in link ne dela, ker sem zadnjič opazil, da so nekateri dejansko kliknili nanj. 
“Lot`s of christians wear crosses – do you think that when Jesus comes back he`s gonna want to see a fuckin` cross?”
Bill Hicks
Včeraj smo šli z družino smučat na Nassfeld. Prvič v sezoni in zame tretjič v celem letu. Kar se mene tiče je bilo iztekajoče se leto čisti polom glede smučanja.
Da smo vsi skupaj že malo iz tega, je potrdil oči, kasneje pa še brat, ko smo se dvakrat vračali domov po pozabljeno opremo. Sicer smo pa v Nassfeld šli po naši ustaljeni poti čez Italijo in pri tem prvič prečkali mejo, ki je več ni. Je kar super občutek, peljati se mimo carin.
Na smučišču nas je pričakala čista šajba in pa umeten sneg. Za prvič je bil zame preveč trd. Popoldne se je stvar glede tega izboljšala, so pa zato nastali precej veliki kupi zdrajsanega snega. Drugače pa snega v okolici praktično ni.
Po smučariji sem mi je pa pojavila ena hudo neprijetna zadeva na palcu noge. Na dejstvo, da se mi noge vsakič po smuki tajajo še naslednje pol ure sem že navajen, da pa dobivam počrnele nohte pa pač ne. Tako da, če ima kdo kakšen predlog, kako se tega znebit, mi bo zelo olajšal življenje. Sicer pa slutim zapoznelo božično darilo v obliki novih pancerjev
Uf, končno so tukaj – jutri je namreč v šoli samo še ena butasta proslava. Zadnja dva tedna sem toliko časa zapravil za šolo, da mi je za kaj drugega kot treninge zmanjkovalo časa, pa tudi energije. Upam, da bo zdaj drugače, ker me ta monotonost res ubija.
Je pa napoved za konec leta in naslednje leto nadvse obetavna. Konec leta je itak great, v 2008 pa kaže da bom imel dvoje priprav že v januarju, februarja gremo med počitnicami z družino najprej smučat, potem grem pa še za 10 dni v Atene, potem se počasi začne sezona, in končno bo konec tega smotanega mraza!
P.S.: Danes je bilo tako mraz, da mi je voda na kajaku sproti zmrzovala 
Ko sem lezel iz čolna, sem se prijel za kovinski ročaj – roka se mi je kr mal pripopala :S …mah kot da ne more biti samo 5°C več 
Dobil v zadnjem tednu že nekajkrat na mail. Pa ne vem, če je to dobro ali slabo, heh…
TEČAJ ZA MOŠKE
Še je čas!
Tečaj se bo izvajal le v primeru zadostnega števila udeležencev. Popust se prizna vsem, ki se bojo odločili za vsa predavanja. Pedagoški cilj tečaja je; informacijski tečaj, ki bo usposobil moškim tisti del možganov, za katerega sploh ne vejo, da obstaja.
Modul 1: obvezni tečaj
1. Naučiti se živeti brez mame. (2000 ur)
2. Moja ženska NI moja mama. (350 ur)
3. Razumeti, da je nogomet samo šport. (500 ur)
Modul 2: življenje v dvoje
1. Imeti otroke brez ljubosumnosti. (50 ur)
2. Nehati govoriti bedarije, kadar ima moja žena obiske. (500 ur)
3. Premagati sindrom daljinca. (550 ur)
4. Ne uriniram mimo školjke. (100 ur + praktični del)
5. Razumeti, da čevlji ne morejo sami v omarico za čevlje. (800 ur)
6. Kako priti do koša za perilo, ne da bi se izgubil. (500 ur)
7. Kako preživeti lažji prehlad brez dramatiziranja. (100 ur)
Modul 3: prosti čas
1. Zlikati srajco v manj kot dveh urah. (praktični del)
2. Prebavljati brez riganja, medtem ko ona pere krožnike. (praktični del)
Modul 4 : tečaj kuhinje
1. stopnja (začetniki): gospodinjski aparati. (prikaz z diapozitivi)
ON….vklop
OFF….izklop
2. stopnja (napredni): moja prva Maggi juha, brez da zažgem lonec. (praktični del)
POGLOBLJENE TEME
Glede na kompleksnost in težavnost tem, se lahko vpiše največ osem kandidatov.
TEMA 1: likalnik; od pralnega stroja do omare… ta misteriozni proces (vodeni ogledi)
TEMA 2: nevarnost pri polnjenju posodice za led (demonstracija in diapozitivi)
TEMA 3: ti in elektrika: ekonomske prednosti pri klicanju mojstra za popravila
TEMA 4: zadnja znanstvena odkritja: kuhanje in odnašanje smeti NE povzroča impotence
TEMA 5: čeprav si poročen z njo, ji lahko še vedno kupiš rože (pogovor s psihiatrom)
TEMA 6: rolica toaletnega papirja: Ali raste papir v škatli za toaletni papir?
TEMA 7: kako spustiti pokrov školjke- korak za korakom (video konferenca s Harvarda)
TEMA 8: detergenti: doziranje, uporaba (praktični del se izvaja zunaj)
TEMA 9: osnovna razlika med košem za umazano perilo in tlemi (laboratorijski preizkus)
TEMA 10: moški kot sopotnik- ali je genetsko možno da ne opozarja, ko ona parkira?
TEMA 11: nadpovprečna komunikacija: mentalne vaje za razumevanje, da je nekaj v predalu, ne da bi vprašal….”v katerem predalu in v kateri omari je predal”
TEMA 12: Ali skodelica kave lahko leti sama do lijaka? (praktični del vodi David Copperfield)
Od prejšnje srede pa do včeraj popoldne smo s klubom šli na vsakoletne priprave v Rovinj. Te priprave imajo zame simbolen pomen (ne morem preboleti Cankarja…) – ker so običajno v začetku decembra, počasi začutim vse, kar naj bi december bil – sproščen, dobrovoljen, z veliko darili ter sladkarijami in s čim manj pouka
Tako da so mi vse zgoraj naštete stvari pomagale pri tem, da sem malo pozabil na matranje, tako značilno za priprave na morju. Vsak dan narediti tri treninge po mirnem morju zame namreč ni nič drugega kot to. V bistvu sem bil po treningih tako izčrpan – dodatkom navkljub 
– da sem preprosto spal do naslednjega treninga.
Kar pa po mojem manjka decembru, da bi bil idealen mesec, je kakšnih 15°-20°C več. Zato so mi bile te priprave še bolj všeč, ker smo imeli letos čez dan približno vsaj 15°C. Oh, če ne bi imel šole in bi si to lahko privoščil, bi se za pol leta preselil v Penrith v Avstraliji…
V soboto smo imeli v klubu predavanje o športni prehrani. Razlagal nam je Rok Predanič, pri čemer se je dejansko ogibal reklamiranju podjetja, ki ga je zastopal. En VELIK plus že takoj na začetku.
Sicer pa je začel z osnovami zdravega prehranjevanja, zadevo pa nadgradil nam primerno – nekje razred ali dva pod profesionalizmom. Čeprav tega pomojem v kajaku v Sloveniji sploh ni, ampak okey. Govoril nam je, kdaj, kako in kaj je najprimerneje jesti pred, med in po treningu ali v tekmovalnem obdobju. Zelo zanimive reči, recimo športniki naj bi jedli na vsaki 2 uri, pred spanjem lahko brez slabe vesti pojemo 200g skute z jogurtom, …
Zadeva je neizčrpna, pa še vedno več je je – biokemija naj bi bila ena najbolj razvijajočih se in zato perspektivnih znanosti. Ampak da preidem na bistvo bloga – kaj je razlika med dopingom in športnimi dodatki?
Velikokrat slišim, da bi bilo šport treba očistit vse nesnage v smislu komercializacije in dopinga v širšem pomenu. Jaz pa mislim, da je to pač cena vsakega profesionalnega ukvarjanja in pa posledica… nevednosti.
Ljudje velikokrat zamenjujejo pojma doping in športni dodatki. Osnovna razlika med dopingom in dodatki je, da dodatki niso prepovedani. In to z razlogom – dokazano ne škodujejo. Nekateri pa tega nočejo razumeti in včasih slišim očitke, češ nobene tablete ne morejo biti samo zdravje. Če sem iskren, ne razumem, kakšna naj bi bila razlika v vplivu na telo med umetno sintetiziranimi hranili in naravnimi. Če želim kot športnik napredovati, moram poleg treninga vnašati ogromne količine nadomestne energije, ki se je ne da v celoti pojesti kot klasično hrano. Če karikiram, med treningom ne moreš vmes pojesti porcije špagetov, čeprav jo telo potrebuje. In tu nastopi prednost osnovnih dodatkov – med treningom si tako ali tako žejen, če pa vmes lahko spiješ nekaj, kar bo pripomoglo k boljšemu izkoristku treninga – terna!
Kar pa se tiče komercializacije – v kajaku si upam trditi, da si jo vsi želimo. Ker bi tako lahko vsi tisti, ki temu športu namenjajo toliko pozornosti kot bi jo sicer službi, končno nekaj zaslužili za svoj vloženi trud. Zato prosim v svojem pogledu na šport na profesionalni ravni ne bodite tako ozkogledi, ko gre za vprašanje “očiščenja športa”. Mislim, da bi bilo v prvi vrsti vprašati športnike, česa si želijo.
Včeraj sem imel to srečo, da mi je uspelo po zaslugi nekaterih prijateljev priti v Bachus, kjer je potekal MTV Adria Party Fusion. Zakaj srečo? Veljale so očitno neke izredne razmere, saj niso načeloma spuščali mladoletne niti do desetih in pa treba je bilo imet posebno karto za vstop.
Skratka, glede na to, da sem bil prvič v Bachusu, mi je bilo itak vse super, naravnost nepozabno je pa postalo, ko so začeli igrat Leeloojamais [lilužamè] – izgovorjava je zraven zato, ker Adriin voditelj in včerajšnji povezovalec Ivan očitno še ni pogruntal, da se s-ja ne izgovori… Sicer so pa špilal vse boljše komade z njihove nove plate. V bistvu so mi postali na novo všeč. S koncerta Vala 202 so se mi mal zamerili, ker niso pokazali nič posebnega. Sploh sem bil zadržan do Christine in njenega radijou… Včeraj so bili pa naravnost odlični, sploh saksofonist Lovro in Kristina sta bila res naspidirana.
Se opravičujem za slabo kvaliteto slik…mobitel pač
Na žalost sem Bachus zapustil proti koncu koncerta, ker sem šel še nekam naprej. In spet sem imel srečo Ob enih je menda uletela murija, tako da so se moji prijatelji morali nekako skrit (vsi zbrani naj bi imeli 18+ let). In dejansko jim je uspelo, vseeno so šli pa raje počasi domov. Ampak še vedno – bilo je res kul.
