Archive for november 2007

Doping ali športni dodatki?

V soboto smo imeli v klubu predavanje o športni prehrani. Razlagal nam je Rok Predanič, pri čemer se je dejansko ogibal reklamiranju podjetja, ki ga je zastopal. En VELIK plus že takoj na začetku.

Sicer pa je začel z osnovami zdravega prehranjevanja, zadevo pa nadgradil nam primerno – nekje razred ali dva pod profesionalizmom. Čeprav tega pomojem v kajaku v Sloveniji sploh ni, ampak okey. Govoril nam je, kdaj, kako in kaj je najprimerneje jesti pred, med in po treningu ali v tekmovalnem obdobju. Zelo zanimive reči, recimo športniki naj bi jedli na vsaki 2 uri, pred spanjem lahko brez slabe vesti pojemo 200g skute z jogurtom, …

Zadeva je neizčrpna, pa še vedno več je je – biokemija naj bi bila ena najbolj razvijajočih se in zato perspektivnih znanosti. Ampak da preidem na bistvo bloga – kaj je razlika med dopingom in športnimi dodatki?

Velikokrat slišim, da bi bilo šport treba očistit vse nesnage v smislu komercializacije in dopinga v širšem pomenu. Jaz pa mislim, da je to pač cena vsakega profesionalnega ukvarjanja in pa posledica… nevednosti.

Ljudje velikokrat zamenjujejo pojma doping in športni dodatki. Osnovna razlika med dopingom in dodatki je, da dodatki niso prepovedani. In to z razlogom – dokazano ne škodujejo. Nekateri pa tega nočejo razumeti in včasih slišim očitke, češ nobene tablete ne morejo biti samo zdravje. Če sem iskren, ne razumem, kakšna naj bi bila razlika v vplivu na telo med umetno sintetiziranimi hranili in naravnimi. Če želim kot športnik napredovati, moram poleg treninga vnašati ogromne količine nadomestne energije, ki se je ne da v celoti pojesti kot klasično hrano. Če karikiram, med treningom ne moreš vmes pojesti porcije špagetov, čeprav jo telo potrebuje. In tu nastopi prednost osnovnih dodatkov – med treningom si tako ali tako žejen, če pa vmes lahko spiješ nekaj, kar bo pripomoglo k boljšemu izkoristku treninga – terna!

Kar pa se tiče komercializacije – v kajaku si upam trditi, da si jo vsi želimo. Ker bi tako lahko vsi tisti, ki temu športu namenjajo toliko pozornosti kot bi jo sicer službi, končno nekaj zaslužili za svoj vloženi trud. Zato prosim v svojem pogledu na šport na profesionalni ravni ne bodite tako ozkogledi, ko gre za vprašanje “očiščenja športa”. Mislim, da bi bilo v prvi vrsti vprašati športnike, česa si želijo.

Leeloojamais v Bachusu

Včeraj sem imel to srečo, da mi je uspelo po zaslugi nekaterih prijateljev priti v Bachus, kjer je potekal MTV Adria Party Fusion. Zakaj srečo? Veljale so očitno neke izredne razmere, saj niso načeloma spuščali mladoletne niti do desetih in pa treba je bilo imet posebno karto za vstop.

Skratka, glede na to, da sem bil prvič v Bachusu, mi je bilo itak vse super, naravnost nepozabno je pa postalo, ko so začeli igrat Leeloojamais [lilužamè] – izgovorjava je zraven zato, ker Adriin voditelj in včerajšnji povezovalec Ivan očitno še ni pogruntal, da se s-ja ne izgovori… Sicer so pa špilal vse boljše komade z njihove nove plate. V bistvu so mi postali na novo všeč. S koncerta Vala 202 so se mi mal zamerili, ker niso pokazali nič posebnega. Sploh sem bil zadržan do Christine in njenega radijou… Včeraj so bili pa naravnost odlični, sploh saksofonist Lovro in Kristina sta bila res naspidirana.

dsc00469.jpg

Se opravičujem za slabo kvaliteto slik…mobitel pač 😀

dsc00470.jpg

Na žalost sem Bachus zapustil proti koncu koncerta, ker sem šel še nekam naprej. In spet sem imel srečo 😉 Ob enih je menda uletela murija, tako da so se moji prijatelji morali nekako skrit (vsi zbrani naj bi imeli 18+ let). In dejansko jim je uspelo, vseeno so šli pa raje počasi domov. Ampak še vedno – bilo je res kul.

Viva la revolution!

Po delavskem štrajku se nam obeta še dijaški. Včeraj sem namreč dubu mail, v katerem piše tole:

Zakaj nimamo učenci, šolarji, gimnazijci, dijaki srednješolci in
študentje svojega praznika? Zakaj nimamo svojega prostega dneva, ki bi bil namenjen samo nam? Dan, ko ne bi bilo treba v šolo, dan ko bi počeli, kar bi hoteli?

Lahko ga imamo. Lahko si ga izborimo. A to lahko storimo le z vašo pomočjo. Pomagaj nam in si dan 3. januar vzemi dopust. Gabrove dneve. Ministrove dneve.

Sčasoma bo 3. januar postal dan, ko bodo učitelji zaman prišli v službo. Dan, ko v šolah ne bo učencev in dijakov. Dan zalivanja. Dan špricanja. Tretji januar.

In morda bo to šolstvo prisililo, da naredi nov praznik. Nov dela prost dan. Dan brez pouka za vse šolarje in dijake Slovenije. Pridruži se nam. Vzemi si dopust!

p.s: to sporočilo pošlji naprej vsaj sedmim šolarjem, dijakom, študentom in pomagaj narediti revolucijo.

Jst se popolnoma strinjam 😀 , samo se bojim, da zadeva nikakor ne bo zaživela. Vsaj na ŠKG ne… Ah, hasta la victoria siempre!

Back to Metelkova…ali Neprijaznost medicinskega osebja

Po enem letu sem ponovno prišel na Metelkovo. Lažem… bil sem tm prejšnji teden, sam čez cesto 😀 Skratka v ZD imamo športniki enkrat letno zastonj pregled na športnem oddelku, da ugotovijo, če smo sploh sposobni trenirat. Testirajo naše dihalne, vzdržljivostne sposobnosti, kako dobro vidimo, etc.

Vendar me je v sredo presenetilo nekaj drugega (za spremembo torej enkrat niso bili rezultati raziskav… 😀 ). Vedno kadar namreč pridem na pregled, se me sestre spomnijo in dejansko pravilno povežejo link z bratom. Nikoli niso slabe volje, čeprav k njim na preglede hodijo vsi slovenski športniki in imajo zato kar precej dela. Enako je na stomatološki, kamor hodim na preglede k ortodontu že od 1. razreda OŠ. Zato mi toliko bolj ni jasno, zakaj je na polikliniki, kjer po pregledu oddamo kri in vodo, osebje vedno tako… neosebno in neprijazno. V sprejemni za laboratorij sploh ne pozdravljajo, na odvzemu krvi so samo nezainteresirano preverili ime in priimek. Pri oddaji urina sem samo potrkal na okence, ker se zame tam nihče ni zmenil celih 8 minut, pa sem že slišal, kako je današnja mladina neučakana…WTF? Jasno, nihče se ni potrudil, da bi pozdravil. Pred tistim okencem sem stal kot kak debil in gledal v zrak…

Enako, če ne še slabše, je bilo na perimetriji. Sestra, ki naj bi razložila navodila pri postopku tega pregleda oči, tega niti slučajno ni bila sposobna izustit. Ko sem ji to kasneje mimogrede omenil, mi je odgovorila, češ ja seveda samo tebi nisem znala razložit. Ko sem kasneje na tem testu padel prav zaradi tega, ker nisem vedel, kaj točno naj počnem, se mi je pa prav prijetno nasmehnila (…not) in vprašala, če je to težje kot veslati. 👿

Mislim, da nekaterim manjkajo osnove. Razumem, da smo vsi včasih nerazpoloženi in naveličani, ampak a je res tako težko pozdravit in se vesti človeško in ne kot en robot, ki samo čaka na konec izmene?

Kaj ima Türk s Turčijo?

Sicer so volitve že mal mimo, ampak danes sem na mail dobil tale link.

Zgodovine mam jst osebno čist dovolj. Sploh ker jutr pišemo – verski razkol leta 1054 in investiturne boje, kaj pa drugega…

This river is wild

Zaradi naslova tematski komad za tale blog meni že tako jako všečnih The Killers.

Stanetov god

Godovi so super zadeva. V nedeljo sem imel svojega in sem bil sam doma (…z izjemo vedno učečega brata), praznovali ga bomo menda enkrat kasneje, ko bomo imeli vsi v širšem krogu čas. Tako da gos/raca še pride.

Kar pa me še bolj veseli, da ima danes svoj god Stanislav. Na ta dan naša šola namreč praznuje dan šole in smo zato dijaki pouka prosti. No, na žalost se moram ob 15h še vedno narisat v šoli, da se pofočkam, ker je udeležba seveda obvezna (vendarle smo ŠKG ane?).

Najbolj me pa danes veseli, da tudi jutri ne bom uspel prisostvovati pri pouku, ker imam en športni zdravniški pregled. Gre za vsakoletno testiranje, o katerem pa jutri. Skratka, danes je vesel dan 😀 .

Kategorizacija

Tale post bl spada v rubriko, saj ni res, pa je. Ne morem verjet, da sem narobe kategoriziran! Ampak najprej en quick update za tiste, ki ne veste, kaj to pomeni.

Kategorizacija športnikov je vsakoleten proces olimpijskega komiteja, ki športnike razvršča po uspešnosti. Za različne športe obstajajo različni kriteriji, razredi so pa enaki. Na podlagi te razvrstitve (vsaj v kajaku) klub potem dobi denar za tekmovalce od slovenske zveze – ta pa najbrž od države pa sponzorjev.

Skratka, razredi so:

  1. Svetovni
  2. Mednarodni
  3. Perspektivni
  4. Državni
  5. Mladinski

Kriteriji recimo za svetovni razred so medalja na OI, svetovnem ali pa evropskem prvenstvu za člane. Tako rezultat ima v kajaku zaenkrat samo Peter Kauzer. No zdaj pa mene zanima, kdo je bil tako šlampast, da me je narobe prijavil? In pri tem sploh nisem edini. Grrr… 👿

P.S.: No, izkazalo se je, da sem namenoma prijavljen napačno, ker klub potrebuje določeno število tekmovalcev tudi v tem razredu. Ne vem zakaj.

Na klancu

Oh ja, prebil sem se. Čez Cankajev roman Na klancu. Sej ne vem, kaj naj. Mal sem zmeden.

Knjige drugače rad berem, nikoli nisem imel problemov s tem, samo tole… Sej ni slaba knjiga, samo zamorjena je pa. In kaj naj si mislim zdaj o Cankarju, če se v knjigi vedno kot ena mantra ponavlja misel, da smo rojeni za umret? Kaj je pa vmes?! En tak filing mam, da bi bil tale Cankar en emo, če bi zdele odraščal.

Pa še en mal neumn movie o emotih 😉

Shekal so mi komp!!!

Zdej bom pa znorel. Nič hudega sluteč berem neki o športu na siolu, ko dobim prek messengerja prijazno sporočilo od prijatelja.

(17:21) Anže: omg you naked ? http://www.die-wirtschaftsfoerderer.de/modules/emoticon.php?email=martin_albreht@hotmail.com

Skratka, kliknem na link, odpre se explorer, nalaga se stran in jaz si mislim, da je spet kakšna bolana šala. Explorer se zapre, odpre se novo okno, ki mi ponuja dve možnosti – run or don`t run program. Kreten kliknem “run” in hipoma mi začne messenger odperat nove chate in vanje sam spuščat zgornji link, sam z drugimi mejli. Ves obupan sem reinstaliral messenger. Vmes, ko pišem tole, mi je že drugič začel pošiljat linke naokol. No, zdej sm uspel s Kaspersky nevtralizirat zadevo… upam vsaj 😈

Je pa zanimivo, da hudič (antivirus) ne zazna tega sam in morš dejansko povedat naj skenira vse. Bah…

P.S.: Heureka, spet deluje normalno…


Kategorije