Priprave #1: Pokljuka

Od petka zjutraj, ko sem zelo priročno manjkal tako v šoli kot doma (roditeljc… 😀 ), sem zadnje dneve preživel na Pokljuki. Bivali smo kar v vojašnici, kjer nam je družbo enim bolj, drugim manj delala še “domača” biatlonska skupina.

Vreme je bilo vse dni odlično, tako da sem včeraj, ko sem prišel domov v as-always megleno Ljubljano, dobival skoraj napade nostalgije. Vreme pa je žal tudi skoraj edina stvar, ki je bila pohvale vredna.

V petek so bile proge še preveč mehke, da bi se dalo normalno teči, sploh v gozdu, kar pa je itak cela Pokljuka 😈 . Postelje so bile tipično vojaške – trde in s povštri, ki to sploh niso bili. Naslednja stvar, ki me je motila, so bili neumikajoči se hitrejšim tekači 😀 . Pa resnično bi se morala nekak zrihtat tista pot, po kateri se gre od strelišča proti smučišču, ker žal ne znam slalomirat med otroki in izpuščenimi psi. Parkrat sem se počutil kot da igram Super Maria. Pa nikoli nisem preveč blestel v tej igri 😉 Naslednja grozna stvar – skupna stranišča za 20 ljudi se s tem ne morejo primerjati – pa so bili zvočniki v sobah. Sicer jih niso uporabljali za budnice, ampak so vseeno preveč, res preveč na pogled podobni tistim v šoli. In končno… odtujene so mi bile moje “specialne” tekaške palice. Sem že omenil, da smo bivali v vojašnici – varovanem območju z omejenim gibanjem?! 👿