Archive for the 'kajak' Category

Priprave #3: Grčija II.

Po petih dneh veslanja v Nafpaktosu smo v sredo zjutraj končno odpotovali do Aten po “avtocesti”. Grki imajo vsaj zame zanimivo predstavo o avto- ali hitri cesti. V bistvu gre za navadno magistralo z odstavnim pasom, ampak Grki naredijo iz tega dvopasovnico, vožnjo pa doživetje, ki ga zlepa ne pozabiš …

Po 4 urah vožnje smo pretreseni prišli v hotel London v Atenah 😀 . Čez hotel sicer nimam večjih pripomb … razen tega, da smo bili v največ troposteljni sobi natlačeni štirje. Pa hrana ni bila neki baš grška. In iz tega izhaja moja ugotovitev o medsebojni povezavi med hrano in divjevodaškimi progami v Grčiji – kjer hrana ni neki posebnega, je proga dbest, in obratno. Vsega se pa pač ne da imet, ne? Right …

Olimpijska proga v Atenah je zame najbolj dodelana proga, na kateri sem imel priložnost veslati. Že sam kompleks je za kajakaške razmere tako ogromen, da veš da gre za posebno progo. Na fotki je pomojem približno šestina tribun…

630q8574.jpg

Potem vse kar se tiče tekmovalčevega udobja – od shranjevanja kajakov do tekočih trakov, ki te pripeljejo na progo, vse je narejeno tako, da ima tekmovalec čim manj težav. Voda je pa itak poglavje zase. Gre za čisto nasprotje Nafpaktosa, torej veliiiiiko pretoko, veliiiiiko padca in posledično zeeeelo divja voda 😀

630q8510.jpg

In zato smo nasmejani in navdušeni trenirali, trenirali … in trenirali, tako da od Aten, razen Akropole in Glyfade (center za shopping), nisem preveč videl. Pa še to me Akropola ni posebej navdušila, v glavnem zato, ker sem že pozabil, zakaj kaj tam sploh stoji. Na Glyfadi smo pa poleg nakupovanja uspeli prepričat trenerje, da smo šli na gokarte. Dirkali smo vsega skupaj 20 minut, ampak zgodilo se mi je prvič, da so se mi tresle roke od adrenalina 😀

630q9223.jpg

No, tresel sem se od adrenalina tudi, ko smo se vozili domov po “avtocesti” nazaj do Patrasa na trajekt …

Fotke by Lenart, Dejan in Matej.

630q9077.jpg

Priprave #3: Grčija I.

Grčija! Sonce, poletna vročina in veliko treningov – tako bi še najbolje opisal te priprave. Ne spomnim se natančno, kdaj sem prvič zvedel, da gremo tudi letos februarja za 11 dni v Grčijo, vem pa, da sem se od novega leta naprej veselil samo še tega.

Takoj naslednje jutro, ko sem prišel domov s smučanja, smo že odpotovali proti Grčiji. Za razliko od lani, ko smo se dobrih 22h cijazili po bivši bratski, smo tokrat zaradi frk v Srbiji in Kosovu raje šli čez Italijo. Čehi, ki so se vozili čez Srbijo, so plačevali celo za Srbijo nenavadno veliko “cestarin” po 10€, da niso imeli težav … Dvomim, da bi mi Slovenci prišli tako poceni skoz. Kakorkoli, v Bariju smo se vkrcali na trajekt in naslednjih 12 ur preživeli bodisi horizontalno, v gledanju filmov ali pa igranju taroka.

630q6835.jpg

Glede taroka – nočem ga nekaj časa niti videti. Igrali smo ga namreč skoz, med vožnjo v kombiju do Barija 5 ur, na ladji 2h, pa še kasneje do Aten 4h. Stavit smo šli za girose, ki jih začuda še nismo dobili 😀 Če se kdo slučajno čuti nagovorjenega … 😉

Mimogrede, resda nisem videl preveč stran od ceste, ampak jug Italije se mi zdi eden najbolj s smetmi zasvinjanih delov, kar sem jih kdaj uspel videti. Res, Balkan nima za burek.

Naslednji dan smo se izkrcali v Patrasu, se peljali čez ultra moderen most Peloponez-celina, za katerega smo plačali približno 20€, ter naposled prispeli v Nafpaktos.

630q7013.jpg

Nafpaktos je v bistvu zelo visoka cena za 4 dni uživanja v Atenah. Tu je bila namreč planirana rezervna proga za OI 2004, in lotili so se je res tako. Zelo majhen pretok, malo padca in posledično nič kaj divja voda so karakteristike proge, na kateri sem uspešno načel veslo in opraskal čoln.

630q7169.jpg

Je bila pa hrana zato odlična. Feta, feta, feta … 😛

Priprave #2: Medulin

Kako veš, kdaj imaš res zahtevne treninge? Ko zboliš.

Minule dni sem namreč preživel v Medulinu, CRO na pripravah, kjer se po defaultu abnormalno veliko trenira, jé, gleda nadaljevanke na laptopih in… zboleva. Sicer sem bil že prejšnji teden malo prehlajen, vendar sem si rekel, da je to samo prehodno stanje – pa še prav sem imel: v soboto sem dobil še vročino, tako da sedaj sklepam, da sem v končni fazi :mrgreen:

Sicer je pa v Medulinu čist v redu. Zraven hotela je bila tudi plaža, na kateri se je v soboto in nedeljo zbralo nekaj kajterjev, tako da sem se kratkočasil s sanjarjenjem o tem, da moram enkrat nujno poskusit še to.

Po svoje je kar v redu, da sem zbolel. Mi vsaj ni bilo treba pisati bajle, pa čeprav se govori, da bo itak tretjina… Ja, tud na ŠKG se to dogaja.

Kauzer zmagal na Australian Open-u

Tomideli! V konkurenci K1 moški je na prvi letošnji tekmi v Penrithu, AUS zmagal Peter Kauzer, Janoš Peterlin je bil 30. Med kanuisti je zmagal Francoz Tony Estanguet, naš Dejan Stevanovič je zasedel 8. mesto. Pri kajakašicah je Nina Mozetič osvojila 19. mesto, pri C2m pa je bil dvojec Višnar/Jarc 6., Slapšak/Oven pa 13. Posnetek finalne vožnje si lahko ogledate tukaj, bolj natančne rezultate pa tukajle.

Vsem našim iskrene čestitke – keep up the good work!

Tekma #1: Australian Open

In počasi se začenja. Zelo optimistično gledano lahko rečem, da se končuje zimska sezona, v Penrithu je konec tedna na sporedu namreč že prva tekma svetovne serije – vzporednega tekmovanja svetovnemu pokalu – na kateri bodo nastopili tudi naši Peter Kauzer, Janoš Peterlin, Nina Mozetič, Dejan Stevanovič ter dvojca Nejc Višnar/Urban Jarc in Blaž Oven/Luka Slapšak.

Sicer pa bo tekmo v živo, 26. 1. 2008 ob 10:00 CET, možno spremljati preko interneta na tejle strani.

Ah… kok sm fouš! 😈

ryihuggvoy8dllea-f.jpg
ca6b7a7309bcfa4020511e135f3ab087

Priprave #1: Pokljuka

Od petka zjutraj, ko sem zelo priročno manjkal tako v šoli kot doma (roditeljc… 😀 ), sem zadnje dneve preživel na Pokljuki. Bivali smo kar v vojašnici, kjer nam je družbo enim bolj, drugim manj delala še “domača” biatlonska skupina.

Vreme je bilo vse dni odlično, tako da sem včeraj, ko sem prišel domov v as-always megleno Ljubljano, dobival skoraj napade nostalgije. Vreme pa je žal tudi skoraj edina stvar, ki je bila pohvale vredna.

V petek so bile proge še preveč mehke, da bi se dalo normalno teči, sploh v gozdu, kar pa je itak cela Pokljuka 😈 . Postelje so bile tipično vojaške – trde in s povštri, ki to sploh niso bili. Naslednja stvar, ki me je motila, so bili neumikajoči se hitrejšim tekači 😀 . Pa resnično bi se morala nekak zrihtat tista pot, po kateri se gre od strelišča proti smučišču, ker žal ne znam slalomirat med otroki in izpuščenimi psi. Parkrat sem se počutil kot da igram Super Maria. Pa nikoli nisem preveč blestel v tej igri 😉 Naslednja grozna stvar – skupna stranišča za 20 ljudi se s tem ne morejo primerjati – pa so bili zvočniki v sobah. Sicer jih niso uporabljali za budnice, ampak so vseeno preveč, res preveč na pogled podobni tistim v šoli. In končno… odtujene so mi bile moje “specialne” tekaške palice. Sem že omenil, da smo bivali v vojašnici – varovanem območju z omejenim gibanjem?! 👿

Najboljši kajakaški utrinki 2007

V tem filmčku se pojavijo vsi, ki so lansko sezono spadali med najboljše, med drugim tudi Pero. Matr, zdele ko sem pogledal tale movie me kar mal matra, da bi šel veslat 😀 Pa uživajte!

Vodpod videos no longer available.

Fotkanje #1: Solkan

Po treh doooooolgih tednih je bilo včeraj v Solkanu dovolj toplo, da sem končno lahko veslal na divji vodi. In to kakšni!

Fotke by Mare.

Počitnice!

Uf, končno so tukaj – jutri je namreč v šoli samo še ena butasta proslava. Zadnja dva tedna sem toliko časa zapravil za šolo, da mi je za kaj drugega kot treninge zmanjkovalo časa, pa tudi energije. Upam, da bo zdaj drugače, ker me ta monotonost res ubija.

Je pa napoved za konec leta in naslednje leto nadvse obetavna. Konec leta je itak great, v 2008 pa kaže da bom imel dvoje priprav že v januarju, februarja gremo med počitnicami z družino najprej smučat, potem grem pa še za 10 dni v Atene, potem se počasi začne sezona, in končno bo konec tega smotanega mraza!

P.S.: Danes je bilo tako mraz, da mi je voda na kajaku sproti zmrzovala 😈 Ko sem lezel iz čolna, sem se prijel za kovinski ročaj – roka se mi je kr mal pripopala :S …mah kot da ne more biti samo 5°C več 👿

Na morju je pa toplo…

Od prejšnje srede pa do včeraj popoldne smo s klubom šli na vsakoletne priprave v Rovinj. Te priprave imajo zame simbolen pomen (ne morem preboleti Cankarja…) – ker so običajno v začetku decembra, počasi začutim vse, kar naj bi december bil – sproščen, dobrovoljen, z veliko darili ter sladkarijami in s čim manj pouka 😀

Tako da so mi vse zgoraj naštete stvari pomagale pri tem, da sem malo pozabil na matranje, tako značilno za priprave na morju. Vsak dan narediti tri treninge po mirnem morju zame namreč ni nič drugega kot to. V bistvu sem bil po treningih tako izčrpan – dodatkom navkljub 😉 – da sem preprosto spal do naslednjega treninga.

Kar pa po mojem manjka decembru, da bi bil idealen mesec, je kakšnih 15°-20°C več. Zato so mi bile te priprave še bolj všeč, ker smo imeli letos čez dan približno vsaj 15°C. Oh, če ne bi imel šole in bi si to lahko privoščil, bi se za pol leta preselil v Penrith v Avstraliji


Kategorije